Kamniški hribi 1, foto: Urban Novak
Kamniški hribi 2, foto: Urban Novak
Kijaj Nala 1, foto: Urban Novak
Kijaj Nala 2, foto: Urban Novak
Kijaj Nala 3, foto: Urban Novak
Ledno plezanje 1, foto:
Bivakiranje na Kalškem grebenu (2014), foto: Brane Malus
 

Članki

Avtor/ica: Juta Pavlič, četrtek, 12. julij 2018, ogledov: 220

Poročilo tabora - Ecrins 2018

Kot vsako leto, smo se tudi letos z odsekom odpravili na plezalni tabor. Bila je Albanija, pa Norveška, Španija....tokrat pa nas je zaneslo v pogorje Ecrins v Francijo...

Predstavitev tabora Dauphinea 2018:

Člani tabora: vodja Jure Prezelj, Simon Kurinčič, Klemen Romšak, Jaka Capuder, Cene Griljc, Franc Miš, Primož Brišnik, Blaž Primc, Boris Bodlaj, Katja Bodlaj, Alja Markič in Juta Pavlič.

Trajanje tabora: 30.6. - 11.7.2018

Območje tabora:
 kamp Ailefroide ( http://www.ailefroide.fr/camping/ ), Massif des Écrins, Alpes du Dauphiné

30.6. smo po dnevu vožnje prispeli na sanjsko lokacijo v osrčje sivih mogotcev, kamp Ailefroide (1550 m).
Kamp je zelo urejen, čist, cenovno ugoden (7eur/noč), s toplo vodo, elektriko, mehko travo, majhno vasico s trgovinami, kavarnami in picerijami. Vse naokoli pa lahko dostopne stene z večinoma navrtanimi smermi različnih težavnosti.

Plezanje je uživaško v dobro navrtanih granitnih platkah. Idej kam iti ne zmanjka. Fino je malo upoštevati, kje bo senca. Dopustu primerno ni nobene potrebe po zgodnjem vstajanju. S smeri večinoma vodi dobra pot ali pa urejen spust ob vrvi. Ocene so sicer malo smešne, te včasih lažji cug bolj preseneti, kot detajl. Vse je v trenju. ;)

3.7. Pointe Puiseux (3943m)
Da pa ni bilo samo poplezavanja, smo se skupaj odpravili do refuge du Pelvoux (2704m). Le Cene je zamenjal smer, ker je bil že večkrat tam in je šel raje do koče Sele. Vrhunska postrežba! Priporočam, da pridete do nje kar precej lačni, saj guido Damien ne da glavne jedi, če prej ne poješ  najmanj 3 krožnikov jušne čorbe. Zajtrk ob 3:00 je bil malo manj bogat - puter in marmelada pa gas na vrh. 

Zelo lepa in enostavna pot (v trenutnih razmerah) do vrha Pointe Puiseux (3943m), prvo kratek skalnat skok(II), sledi prečenje snežišč, Couloir Coolidge in počasi si na vrhu. Večina se nas je po dobrih 3 urah hoje že martinčkala na sončnem brezvetrnem vrhu. 

Spet so sledili sončni dnevi granitnih platk, prijetnih stezic, poležavanja in uživancije. Naš bivalni prostor je rastel, da bi že skoraj potrebovali gradbeno dovoljenje. Vse smo imeli - kuhinjo, shrambo - sahara, plahto nad mizami. Hotel neskončnih zvezd. 

9.7. 
Dôme des Ecrins (4015m), Barre des Ecrins (4102m)

8.7. so se naši fantje Jure, Simon, Klemen in Boris že sredi noči odpravili proti strmi južni steni Ecrina. Nora pustolovščina, ko se smer izkaže za skoraj enkrat daljšo kot v vodničku in orientacijskem detalju zaradi podora. Malo pred temo so splezali južni steber v Barre Noire (6+/4-5, 650 m), se spustili na škrbino med Barre des Ecrines in sestopili po ledeniku Glacier Blanc do koče Ecrins na pozno večerjo (http://www.aokamnik.si/clanki.php?pid=785).

Ostali smo se ta dan povzpeli do koče Ecrins (3170m) po lažji poti. Parkirali smo pri koči Madame Carle (1874m). Pot se lepo turistično dviguje proti koči Glacier Blanc (2550m). Od koče naprej pa je potrebno malo več pazljivosti in opreme saj se začne gibanje po ledeniku z ne tako nedolžnimi špaltnami.

Spet večerja, da se kotališ od prenajedenosti. Obvezno še francoski sir in vino. Voda je ledeniška, se jo splača malo več s sabo vzet. Ponovno topla skupna ležišča s kovtri. 
3:30 spet puter, marmelada, čelka na glavo in bon voyage. 
Z Mišem in Primožem smo šli proti vrhu Barre des Ecrins. Prvo je ogrevanje na ledeniku, vzpon med seraki in že si pod grebenom. Nanj smo šli malo bolj levo čez krajno zev po strmem snegu, original pot je desno po skalah(III). Greben čudovit, snežno skalnat mix, s titanovim cepinom gre čist fajn. Kljub temu smo se pred vrhom obrnili zaradi časa, gužve in neusklajenosti naveze. He :) Za sestop je čisto desno narejen abzajl in si spet na snegu. Za tolažilno nagrado smo šli še na sosednji vrh 
Dôme des Ecrins (4015m). Sledil je lep sončen sestop v dobri družbi Miša in lepih razgledih.

V taboru pa že žurka, nasmejani, plesalno razpoloženi modeli, veseli vseh dosežkov tabora in tega, da se znamo imeti radi. 

Na kratko napisano imeli smo se res fino fajn. Kot bi Klemen rekel: "MAGNIFIQUE!"

Jure hvala za organizacijo, zakon si!
Vse zahvale tudi Katji, da nismo ostali lačni in vsem ostalim za fajn družbo in sodelovanje. 
Večina slik še pride, pripete bodo kot povezava na ta prispevek, a najprej jih pokažemo na odseku...
Juta Pavlič


Naš tabor v prijetni vasici Ailefroide

Sestop z Barre de Ecrin

Člani tabora



Komentarji

Za oddajo komentarja se najprej prijavi!
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na FaceBook-u.
Iskanje med članki