Hochgall/Collalto, 3436 m

Hochgall, italijansko Collalto, leži v skrajnem zahodnem delu Visokih Tur v skupini Rieserferner (Vedrette di Ries) v Italiji.

V soboto in nedeljo, 14.-15. julija sva opravila vzpon nanj. Prvi dan dolga vožnja skozi karavanški predor ter po avtocesti mimo Beljaka do Spittala, levo po dolini Drave mimo Lienza, Dobiacca (Toblach) in Brunica (Bruneck) v dolini Val Pusteria (Pustertal). Tu desno proti severu v dolino Tauferer Tal do kraja Sand in Taufers (Campo Tures). Tu spet desno proti vzhodu v ozko dolino Reintal do vasice Rein (Riva), višina 1596 m. Sobota je bila obupna kar se prometa tiče, neverjetna »gužva« (nazaj 4 ure lagodne vožnje). Naprej po markirani poti do koče Hochgallhütte, kjer sva prenočila. Postrežba odlična, končno Italijanka, ki je govorila tekoče angleško. Ljudi kar precej. Naslednji dan sva krenila pred šesto. Ni bilo prav veliko ljudi, ki so šli v najini smeri, pozneje jih je bilo nekaj več. Po razbitem skalnem ledeniškem svetu sva šla po poti št. 4 mimo dveh odcepov (obakrat levo) do napisa na skali »Hochgall«, tam levo brez poti do ledeniškega potoka vsaj 50 metrov navzdol (ledenika skoraj ni). Naprej po grobem grušču ob redkih možicih strmo in naporno do vznožja jugozahodnega grebena Graues Nöckla. Strmina je naraščala (palice sva pustila tu). Z nekaj lažjega plezanja (I, II) sva priplezala do razbitega vrha Graues Nöckla (prehode vseskozi iščeš). Čez nazobčano škrbino je napeta jeklenica (strmo). Tu sva stopila na severozahodni greben Hochgalla. Prijeten svet poplezavanja (I) do škrbine (sneg, cepina in derez vseeno ne rabiš več v tem času). Zadnji del grebena je bil malce bolj pokonci in težji (vendar ne več kot II), čez gladke plošče in žlebove (na dveh čisto gladkih ploščah je v pomoč jeklenica, kjer se vlečeš po rokah) sva prilezla do ostrega in izpostavljenega vrha (skoraj ni prostora za vsesti se). Razgled super, v bližini Dreiherrnspitze, 3499 m, pa Dolomiti in Zillertalske Alpe ter Visoke Ture …Nazaj sva šla po isti poti, šlo je precej lažje, saj ni bilo treba iskat prehodov. Z grebena sva zavila kar v brezpotje do koče, največji problem je bil prečenje ledeniškega potoka (skakanje s skale na skale in upaš, da ne spodrsneš …). Krasna tura, gora pa precej razbita, čeprav je skalno plezanje kar v redu.Višinska razlika: 1840 m, težavnost: PD (II, I)Časi: 12 – 13 hZemljevida: Valle Aurina/Ahrntal. Vedrette di Ries/Rieserferner Gruppe. Tabacco 035, 1: 25. 000. Freytag&berndt, WK 123 Matrei-Defereggen-Virgental, 1 : 50.000.Vodnik: Čudovite Alpe, Andrej Mašera, PZS, 2006.V. Habjan, M. Irena