Slovenska v Triglavu

Zelo zgodaj zjutraj, ko jih je večina še spala, se nas je izpered Falafla odprvilo sedem zaspancev. Ruškota smo pobrali kar pred domačim pragom. Le malo je manjkalo pa bi priletel v pižami.

V upanju, da bomo prvi pod steno smo hitro ugotovili, da vrsta luči pred nami ni mlečna cesta. Proti steni so se že vzpenjale vrste drugih plezalcev. Vsi, brez izjeme, smo bili namenjeni v isto smer – Slovensko. Sneg v steni je ponujal dober oprijem za cepine, ki so vztrajno pikali vse višje. Razgledi v steni so vsakič znova res neverjetni. Na nekaterih detajlih so gruče plezalcev že popolnoma izpraskale sneg s skale, tam se je bilo pametno povarovati. Nad Bučarjevo steno smo padli v prometni zamašek, kjer smo čakali kar celo uro na vrsto za premik čez skok. A vsaka stvar ima svoje prednosti. Tudi plezarija v koloni. Uhojena gaz čez slovensko grapo je poplačala izgubljene živce. Smuči danes nismo imeli s seboj, smo se pa vseeno odločili, da bomo raje sestopili za Cmirom. Spotoma smo doživeli še orkanski veter v sunkih, ki so nas komaj spustili preko. Sneg je v zgornjem delu grape za Cmirom je dober za smuko, spodaj pa zoran s plazovi ponuja boljši sestop v čevljih. Ponedeljek je bil dobro izkoriščen, v dobri družbi za seboj puščamo še eno fajn štorijo!

Drušna: Marjan, Jaka, Alja, Franci, Ruško, Simon, Barbara ( + 20 drugih 🙂 )Fotke: Jaka, Simon Berlec